| |
Projekt Spodbujanje aktivnega državljanstva s študijami primerov iz zgodovine in sodobnega sveta
V letih 2009 in 2010 smo sodelovali v projektu Spodbujanje aktivnega državljanstva s študijami primerov iz zgodovine in sodobnega sveta.
Za projekt smo izbrali dva pojava oziroma koncepta:
a) demokracija/demokratični sistem in
b) migracije.
Navedene teme smo učitelji obravnavali najprej v širšem evropskem kontekstu, nato pa vsak koncept preučili tudi na primeru(ih) današnjega slovenskega ozemlja.
Načrt izvedbe projekta:
Vsaka projektna tema bo potekala v dveh fazah:
1) Vsaka tema bo najprej obravnavana pri učnih urah in nato dalje poglobljeno v okviru določenega oddelka ali krožka.
2) V drugi fazi pa bodo učenci pod mentorstvom učitelja pripravili samostojno delo, ki ga bodo tudi javno predstavili.
Predstavitev teme Demokracija
Otroci, učenci in dijaki se bodo seznanili z osnovnimi pojmi koncepta demokracije oziroma demokratičnega sistema: parlamentarizem, razvoj koncepta človekovih pravic, vladavina zakona; delitev oblasti; svoboda govora in tiska... Spoznali bodo zgodovinski razvoj demokracije, od antike preko razsvetljenskih idej in francoske revolucije, pa vse do razvoja parlamentarizma in političnih strank v 19. stoletju. Po osvojitvi zgodovinskega znanja bodo pridobili večje razumevanje demokratičnega sistema danes. Razmišljali bodo tudi o dilemah demokratičnega sistema danes.
Učni cilji
Učenci
a) spoznajo začetke demokracije in njen zgodovinski razvoj
b) znanje in razumevanje o zgodovini demokracije povezujejo s političnim sistemom danes
c) razumejo načine delovanja modernih držav
d) ocenijo dosežke demokratičnega sistema
e) analizirajo in pojasnijo dileme moderne demokracije in iščejo možne rešitve zanje
Predstavitev teme Migracije
Obravnava teme se bo osredotočila na preučevanje ekonomskih migracij v Evropi v 20. stoletju in njihove posledice na demografsko podobo ter družbene in kulturne posledice. Tema zajema tri valove ekonomskih migracij:
a) preko oceana na začetku stoletja (v Severno Ameriko, Argentino, Avstralijo);
b) selitve delavcev od 40. do 60. let iz manj razvitih delov južne in jugovzhodne Evrope na razvitejši zahod in sever; hkrati tudi priseljevanje delavcev iz nekdanjih kolonij (v Veliko Britanijo, Francijo, na Nizozemsko);
c) zadnji val od konca 20. stol. dalje v Evropo priteguje delavce iz Azije in Afrike.
Učni cilji
Učenci:
a) identificirajo glavne valove ekonomskega priseljevanja v Evropo v 20. stoletju in ugotavljajo, da so kljub raznolikim gospodarskim vzrokom ekonomske migracije stalen proces v zgodovini Evrope
b) si ustvarijo veliko sliko o ekonomskih migracijah v 20. stol. v Evropi
c) ugotavljajo prebivalstvene strukture skozi različna razvojna obdobja 20. stoletja
d) spoznajo vzroke in posledice ekonomskih selitev ter ocenijo dosežke evropske imigracijske politike
e) razumejo povezanost ekonomskih migracij s pojavom rasizma in diskriminacije ter razmišljajo o aktivnostih, ki bi vplivale na zmanjšanje rasnih predsodkov in ksenofobije v evropski družbi
Marjeta Šifrer
|
|
 |
|
|
|
| |
|
|
Zaključna konferenca |
|
|
Na naši šoli smo sodelovali v dvoletnem projektu Spodbujanje aktivnega državljanstva s študijami primerov iz zgodovine in sodobnega sveta, ki sta ga ... |
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
Razstava Slovenci na svoji poti |
|
|
V avli OŠ Naklo si lahko ogledate razstavo Slovenci na svoji poti, ki je nastala v okviru projekta Aktivno državljanstvo. Razstavo si lahko ogledate do konca ... |
|
|
|
|
